Splošni pogoji

SPLOŠNI POGOJI UPORABE SISTEMA E-DRAZBE.SI
Verzija 1.1
z dne 15.11.2017

A. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ti splošni pogoji so sestavni del dogovora o uporabi informacijskega sistema e-Drazbe.si (v nadaljevanju IS) ter vseh njegovih podsistemov. IS je last družbe Praetor d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju skrbnik IS). Skrbnik IS v celoti razpolaga z IS in daje uporabnikom po vsakokratni veljavni tarifi na voljo IS (licenco za uporabo) pod pogoji, določeni v teh splošnih pogojih uporabe, skladno z navodili za uporabo sistema ter morebitnih dogovorih, sklenjenih z uporabniki sistema. Splošni pogoji veljajo za vse stranke, ki na kakršenkoli način uporabljajo IS.
(2) Stranke (v nadaljevanju uporabniki) se zavezujejo IS uporabljati izključno za namen, za katerega je bil vzpostavljen ter zgolj na način, ki je predviden. Kakršenkoli poskus ali (upo)raba IS v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe oziroma poskus ali zloraba IS ima lahko za posledico izključitev uporabnika iz sistema oziroma prepoved uporabe IS. V primeru izvedbe povpraševanja preko IS kot dela postopka oddaje javnega naročila ima lahko navedeno ravnanje za posledico zavrnitev oziroma izločitev ponudbe takega ponudnika ali prekinitev pogodbe o nudenju storitve sistema, če gre za ravnanje na strani naročnika. Tovrsten poskus ali zloraba s strani uporabnika ali tretje osebe se lahko obravnava tudi kot kaznivo dejanje.
(3) IS, njegovi podsistemi in vsi njegovi integralni deli so avtorsko delo, zaščiteno z veljavno zakonodajo na področju avtorskih pravic in mednarodnimi dogovori o avtorskih pravicah, kot tudi s predpisi s področja varovanja intelektualne lastnine, ter last nosilca materialnih avtorskih pravic (skrbnika IS). IS ali njegov del se ne sme uporabljati mimo določb teh splošnih pogojev uporabe. Uporaba IS mimo teh splošnih pogojev uporabe pomeni kršitev avtorskih pravic in kot taka povzroči kršiteljevo odgovornost v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Skrbnik IS s temi splošnimi pogoji ali s pogodbami z naročniki, ki pomenijo uporabo IS, za katere veljajo ti splošni pogoji, ne prenaša na naročnike, uporabnike ali tretje osebe nobenih materialnih avtorskih pravic iz naslova IS.

DOMNEVA POZNAVANJA SPLOŠNIH POGOJEV
2. člen
(1) Ti splošni pogoji so javno objavljeni na spletnih straneh IS na naslovu: www.e-drazbe.si (področje Splošni pogoji), ali njihovih poddomenah (kot npr. e-drazbe.si, dutb.edrazbe.si, dutb.e-drazbe.si, ssrs.e-drazbe.si in podobno). Poleg tega se bo na njih izrecno ali posredno z navedbo uporabe IS sklicevalo vsako povpraševanje, zbiranje ponudb, javni razpis, javno dražbo ali drugo povabilo k predložitvi ponudb, katerega namen bo uporabiti ta IS. Zato se šteje, da so stranki, ki uporablja, je povabljena ali pristopi k draženju v tem IS, ob vstopu v IS ti splošni pogoji znani in da jih v celoti sprejema.
(2) Za potrebe svojih strank lahko skrbnik IS postavi posamezni stranki grafično prilagojen IS, ki bo v takšnem primeru deloval v okviru poddomene e-drazbe.si (praviloma nazivstranke.e-drazbe.si). Ne glede na to v okviru katere grafično prilagojene rešitve uporabnik dostopa do IS gre za enovit IS, ki ima funkcionalne lastnosti iz teh splošnih pogojev in za tako grafično prilagojeno rešitev veljajo ti splošni pogoji.
(3) Uporabniku se ob prvi identifikaciji v IS izpišejo ti splošni pogoji uporabe, uporabnik pa mora kot pogoj za prvi vstop v sistem potrditi sprejem teh splošnih pogojev uporabe. IS hrani potrditev teh splošnih pogojev na način, da v bazi IS pri posameznem uporabniku zabeleži verzijo splošnih pogojev, ki jih je uporabnik sprejel. Šteje se, da je z vpisom potrditve splošnih pogojev v bazo uporabnik z njimi seznanjen ter jih v celoti sprejema. Ob vsakokratni spremembi splošnih pogojev mora uporabnik na novo potrditi strinjanje z aktualno verzijo splošnih pogojev. Prva identifikacija v IS s pomočjo istega žetona šteje za prvi vstop.
(4) Uporabnik s potrditvijo splošnih pogojev potrjuje, da dovoljuje uporabo naslednjih osebnih podatkov za potrebe izvajanja povpraševanj: ime in priimek uporabnika, elektronski naslov, GSM telefonska številka. Vsi navedeni osebni podatki so potrebni za identifikacijo in dvostopenjsko avtentifikacijo uporabnika v sistem. Skrbnik sistema bo na zahtevo uporabnika izbrisal v najkrajšem času po njegovi zahtevi, ki bo prišla iz njegovega e-naslova ali naslova zakonitega zastopnika uporabnika.
(5) Če naročnik v povabilu k oddaji ponudbe ne navede drugače (npr. navede naročniku grafično prilagojen naslov poddomene) bo IS za posamezno povpraševanje dosegljiv preko interneta na kateremkoli od teh naslovov: www.e-drazbe.si oziroma www.e-drazbe.si oziroma www.drazbe.si.
(6) Za uspešno uporabo IS uporabnik potrebuje računalnik z nameščeno aktualno verzijo brskalnika (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Google Chrome, Apple Safari…) z vključeno podporo javascriptu, ter ustrezno povezavo z internetom (zaradi nemotenega delovanja sistema mora uporabnik imeti odprt dostop do vrat 80 in 443).
(7) Draženje za elektronske dražbe, kjer se ne draži po postavkah, je mogoče tudi z namensko aplikacijo e-Dražbe na napravah z Android in iOS operacijskim sistemom, ki je na voljo v trgovini Google Play oziroma Apple Store. Namenska aplikacija prav tako ne podpira draženja po principu t.im. nizozemskih dražb.

ZAVEZANOST K PONUDBI IN UPORABA PRAVA
3. člen
(1) IS šteje za zaprt sistem v smislu veljavnega Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. V primeru, da pravila niso določena s temi splošnimi pogoji, se smiselno uporabljajo veljavna pravila Zakona o javnem naročanju (in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, odvisno od vrste naročnika; v nadaljevanju je uporabljen le izraz Zakon o javnem naročanju, ki je lahko mišljen tudi v smislu drugega od naštetih zakonov) ter podzakonskih predpisov, Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter pravila Obligacijskega zakonika. Klasične dražbe se izvajajo po določilih zakonodaje, ki ureja dražbe v postopkih prodaje premoženja države in občin oziroma postopkih prodaje premoženja v primeru insolvenčih postopkov.
(2) Komunikacije med strankami v IS potekajo izključno elektronsko in imajo z vidika veljavne zakonodaje enako veljavo kot bi bile izvedene v pisni obliki. Vsak podatek, povezan s ponudbo/draženjem in poslan v informacijski sistem (pri čemer je nedvoumno kdo je pošiljatelj) šteje, kot da je lastnoročno podpisan s strani pošiljatelja.
(3) Ponudba, draženje ali katerikoli drug podatek, povezan s predložitvijo ponudbe/draženjem in posredovan v IS, šteje za lastnoročno podpisano ponudbo v postopku draženja, dano v pisni obliki in ponudnika/dražitelja v celoti zavezuje skladno z določili Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na dajanje ponudb/draženje.
(4) Do zaključka posamezne elektronske dražbe je v sistemu ves čas vidna trenutno najugodnejša ponudba, vendar brez navedbe ponudnika/dražitelja. Neposredno po zaključku elektronske dražbe je vsem sodelujočim uporabnikom na voljo dnevnik/zapis poteka draženja, z navedbo vseh ponudb, točnega časa oddaje ponudb, uspeha podaje posameznega draženja uporabnika ter navedbe uporabnika.
(5) Pri nizozemskih elektronskih dražbah je ves čas trajanja nizozemske elektronske dražbe vidna trenutna cena (ki se po korakih linearno spreminja - navzgor ali navzdol, odvisno od vrste elektronske dražbe - v vnaprej določenih časovnih intervalih za vnaprej določen znesek), ki jo lahko dražitelj izbere, vse dokler je ne sprejme drug dražitelj ali se elektronska dražba kot neuspešna zaključi, če je dosegla svojo najnižjo ali najvišjo ceno, določeno s strani naročnika (pri tem pa najnižja ali najvišja cena, določena s strani naročnika, uporabnikom v IS ni razkrita). Z draženjem prvega dražitelja (ali z neuspešnim zaključkom, oziroma preklicem naročnika pred začetkom ali v času trajanja nizozemske elektronske dražbe) se nizozemska elektronska dražba zaključi. Neposredno po zaključku elektronske dražbe je vsem sodelujočim uporabnikom na voljo dnevnik/zapis poteka draženja, z navedbo uspešnega dražitelja ter točnega časa oddaje njegove ponudbe.
(6) Če v posamezni elektronski dražbi ni navedeno drugače, se odločitev o zaključku dražbe šteje za s strani naročnika potrjeno z izdajo naročnikove odločitve, ki jo ta objavi po zaključku elektronske dražbe. Obvestilo o izidu se posreduje tudi po elektronski pošti vsem v posamezni dražbi povabljenim dražiteljem.

B. POMEN IZRAZOV
4. člen
(1) Posamezni izrazi v splošnih pogojih uporabe IS imajo naslednji pomen:
- draženje je definirano kot elektronska dražba v smislu Zakona o javnem naročanju in veljavnih podzakonskih predpisih (elektronska obratna dražba) oziroma v smislu klasične elektronske dražbe v primeru postopkov draženj pri prodaji premičnega in nepremičnega premoženja, oziroma prodaji ali razpolaganju s stvarnopravnim premoženjem države in občin, oziroma prodaje premoženja v inslovenčnih postopkih;
- uporabnik je vsaka stranka, ki vstopa in komunicira IS;
- skrbnik IS je družba, ki skrbi za nemoteno delovanje sistema in dodeljuje pravice uporabnikom;
- naročnik je uporabnik IS, ki generira elektronsko dražbo in je naslovnik ponudb, ki jih predložijo ponudniki/dražitelji v IS;
- ponudnik/dražitelj je uporabnik IS, ki v IS za posamezno povpraševanje predloži ponudbo oziroma sodeluje v postopku draženja vsaj z eno ponudbo, ki je različna od začetne ponudbe (izklicne cene draženja);
- začetek elektronske dražbe je trenutek, ko IS omogoči ponudnikom draženje;
- trajanje elektronske dražbe je obdobje, ko je v IS mogoče dražiti;
- zaključek elektronske dražbe je trenutek, ko IS onemogoči ponudnikom oddajo ponudb/draženje;
- najmanjši korak nižanja/višanja je najmanjši znesek, ki ga mora dražitelj ponuditi glede na izklicno oziroma trenutno najugodnejšo ceno, da bo njegova ponudba sprejeta kot uspešna;
- možnost podaljševanja časa draženja je funkcija IS, v katerem IS avtomatično podaljša elektronsko dražbo za vnaprej določen čas v primeru, ko je tak čas pred zaključkom elektronske dražbe katerikoli dražitelj uspešno oddal ponudbo (npr. dražba se vsakokrat podaljša za 2 minuti, če je katerikoli dražitelj 2 minuti pred iztekom uspešno dražil, vendar do maksimalno določenega roka draženja v takšnem primeru, npr. največ 60 minut, kar v konkretnem primeru pomeni največ 30 podaljšanj časa draženja po 2 minuti);
- oddaja ponudbe je trenutek, ko ponudba v postopku draženja prispe v IS.

(2) Posamezen posel se odda ponudniku/dražitelju ki je v postopku draženja oddal najugodnejšo ponudbo. Merila za izbiro so praviloma določena v posamezni elektronski dražbi. V primeru odstopa izbranega ponudnika ali nepopolnosti ponudbe najugodnejšega ponudnika lahko naročnik izbere naslednjega najugodnejšega ponudnika, ki je podal popolno ponudbo, če v posameznem povpraševanju niso navedena drugačna pravila. Elektronska dražba je uspešna, če od začetne (izklicne) cene v času trajanja elektronske dražbe vsaj en ponudnik odda uspešno ponudbo, razen če je v objavi/pravilih posamezne elektronske dražbe določeno drugače.
(3) IS osvežuje podatke po principu časa prejema posameznega podatka (podatki, ki časovno prvi prispejo v sistem, so obdelani kot prvi itd.). Mogoča je situacija, ko IS skoraj istočasno prejme dve ali več po ceni enake ponudbe, ki ustrezajo najmanjšemu koraku nižanja/višanja; v tem primeru jih sistem razvrsti po trenutku prejema in kot take obdela – prvoprispelo kot uspešno, naslednje pa le, če je korak nižanja/višanja glede na prvoprispelo, zadosten, sicer jih zavrne kot neuspešne in dražitelji morajo oddati novo ponudbo, v kolikor dražba še ni zaključena.
(4) Kot uraden čas, na podlagi katerega tečejo roki v posamezni elektronski dražbi se šteje lokalen čas, nastavljen in prikazan v IS. Čas oddaje posamezne ponudbe se presoja skladno z v IS zabeleženim časom prejema ponudbe, ki je vezan na to elektronsko dražbo.
(5) Naročnik, ki ima ustrezno licenco, lahko kot način draženja objavi in izbere nizozemsko elektronsko dražbo.
(6) Pri nizozemski elektronski dražbi v javnih naročilih naročnik določi začetno (najnižjo) in končno (najvišjo) ceno, korak višanja in čas, ko je veljavna posamezna izklicna cena. Nizozemska elektronska dražba v javnih naročilih poteka tako, da IS začne z začetno ceno ter jo na časovni interval linearno zvišuje za korak višanja, vendar največ do končne cene. Dražba se zaključi, ko prvi dražitelj potrdi trenutno ceno, za katero je pripravljen ponuditi predmet javnega naročila, ki ga je podal v svoji ponudbi, ali neuspešno, ko IS po korakih višanja doseže končno ceno, pri čemer končna cena dražiteljem v IS ni razkrita. Potrditev cene s strani dražitelja šteje za veljavno pisno ponudbo, dano naročniku.
(7) Pri klasični nizozemski elektronski dražbi (za namene prodaje predmeta draženja) naročnik (prodajalec) določi začetno (najvišjo) ceno, končno (najnižjo) ceno, za katero je še pripravljen prodati predmet draženja, korak nižanja in čas, ko je veljavna posamezna izklicna cena. Klasična nizozemska elektronska dražba poteka tako, da IS začne z začetno ceno ter jo na časovni interval linearno znižuje za korak nižanja, vendar največ do končne cene. Dražba se zaključi, ko prvi dražitelj potrdi trenutno ceno, za katero je pripravljen kupiti predmet draženja, ali neuspešno, ko IS po korakih nižanja doseže končno ceno, pri čemer končna cena dražiteljem v IS ni razkrita. Potrditev cene s strani dražitelja šteje za veljavno pisno ponudbo, dano naročniku.

C. NAČIN UPORABE IS
VSTOP V IS IN IZHOD IZ IS
5. člen
(1) Vsak uporabnik do IS dostopa preko varne povezave. Vsa komunikacija med posameznim uporabnikom in IS je šifrirana. Za vsako ponudbo v postopku draženja, ki se vnese v IS, je zabeleženo kateri uporabnik jo je vnesel ter točen datum in čas prejema ponudbe v IS.
(2) Uspešnost posamezne oddane ponudbe je posameznemu uporabniku vidna dinamično v času poteka dražbe, z barvnimi oznakami polj (zelena: uspešno draženje, rdeča: neuspešno draženje glede na trenutno najugodnejšo ponudbo).
(3) V IS se je mogoče identificirati z uporabniškim imenom in geslom (v primeru uvoza dražbe iz sistema okvirni.si) ali s pomočjo žetona, ki ga IS pošlje ponudnikom/dražiteljem na njihove elektronske naslove, ki jih vnese naročnik dražbe.
(4) Pri ponudnikih IS po identifikaciji uporabniškega imena in gesla posreduje ponudniku na vnaprej definirano mobilno telefonsko številko enkratno geslo, ki velja samo za enkraten vstop v IS. Ob vsaki identifikaciji ponudnika v IS ta posreduje novo enkratno geslo za vstop v IS. To ne velja za naročnike in ponudnike, ki imajo v uporabniškem računu izključeno dvostopenjsko identifikacijo. Skrbnik IS lahko v primeru težav v celoti začasno izključi dvostopenjsko avtentifikacijo; ne glede na to je uporaba uporabniškega imena in gesla zadosten način identifikacije uporabnika.
(5) Uporabniško ime in geslo je enako uporabniškemu imenu in geslu iz sistema okvirni.si.
(6) Kombinacija uporabniškega imena in gesla ter v primeru ponudnika še enkratnega gesla za vstop v IS enolično določa uporabnika (ponudnika, naročnika). Šteje se, da ima uporabnik, ki se identificira z ustreznim uporabniškim imenom in geslom (ter enkratnim geslom za vstop v IS, če je to aktivirano, sicer zgolj z uporabniškim imenom in geslom), zadostna pooblastila ponudnika ali naročnika, ki zadoščajo vsebini, obsegu in namenu dajanja ponudbe ali povpraševanja oziroma draženja. Šteje se, da je ponudnik, ki se je uspešno identificiral in oddal ponudbo za posamezno povpraševanje v IS, lastnoročno podpisal tako ponudbo (ta podpis šteje za lastnoročni podpis zakonitega zastopnika ali pooblaščenca). Enako velja za naročnika, ki je vnesel povpraševanje ali sprožil začetek povpraševanja. Smiselno enako velja tudi v primeru identifikacije z enkratno generiranim žetonom, ki ga ponudnik/dražitelj prejme na elektronski naslov, ki ga je v IS vnesel naročnik dražbe.
(7) Vsak uporabnik mora skrbno hraniti identifikacijske elemente (uporabniško ime, geslo, oziroma žeton) in jih ne sme posredovati tretjim osebam. V primeru suma razkritja identifikacijskih elementov mora uporabnik nemudoma obvestiti skrbnika IS, pri čemer se mu v najkrajšem času izda nove identifikacijske elemente (storitev se mu zaračuna po veljavni tarifi, v kolikor uporabnik ne dokaže, da do razkritja ni prišlo z njegove strani – dokazno breme leži na strani uporabnika). Če uporabnik (ponudnik), zahteva izdajo novih identifikacijskih elementov zaradi suma razkritja identifikacijskih elementov v času poteka postopka draženja, šteje da je preklical vse ponudbe v tem postopku in posledično štejejo njegove ponudbe, oddane na podlagi starih identifikacijskih elementov, za neveljavne. Če naročnik zaradi tega ne more uspešno zaključiti draženja (ponudnikova ponudba do konca draženja ostane najugodnejša) in leži razlog preklica na strani ponudnika/dražitelja, ki je zahteval preklic, lahko naročnik odda naročilo naslednjemu najugodnejšemu ponudniku/dražitelju, od ponudnika/dražitelja, ki je preklical identifikacijske elemente, pa zahteva povračilo nastalih stroškov (in morebitne nastale škode) zaradi preklica.
(8) Naročnik lahko pri posamezni dražbi v IS uporabniku, ki pozabi žeton, na njegovo zahtevo na njegov elektronski naslov ponovno pošlje elektronsko sporočilo z istim žetonom. Morebitno spremembo elektronskega naslova kandidat sporoči skrbniku IS.
(9) Posamezen žeton je avtomatično generiran s strani IS in naročniku oz. skrbniku IS v nobeni fazi postopka ni viden – viden je le prejemniku elektronskega sporočila. Žeton je enoličen za posameznega uporabnika in posamezno dražbo. Po preteku roka draženja je z istim žetonom kadarkoli mogoče pregledati izid draženja, ter odločitev naročnika v tem postopu draženja, ko je ta izdana.
(10) Uporabnik zaključi uporabo IS s pritiskom na ustrezen gumb v brskalniku (izhod iz sistema) tako, da se zapre in zaključi trenutna seja, ter zapiranjem brskalnika (zaradi varnosti).
(11) Zgoraj napisana pravila vstopa in izstopa iz IS smiselno veljajo tudi za nizozemske elektronske dražbe.

D. UPORABA IS S STRANI NAROČNIKA
6. člen
(1) Naročnik v IS vnese povpraševanje na način, kot to predvideva IS. V IS se primeroma, kakor je to za posamezno elektronsko dražbo smiselno, vnesejo: predmet elektronske dražbe, količine in vrsta predmeta dražbe, začetek, trajanje in zaključek elektronske dražbe, morebitno podaljševanje dražbe, najmanjši znesek nižanja, izklicna cena, način draženja (klasična ali inverzna elektronska dražba, če je naročniku to po licenci dovoljeno), vabljene ponudnike/dražitelje in druge potrebne podatke za uspešno izvedbo elektronske dražbe. Naročnik je odgovoren za vnos vseh podatkov, ki so potrebni za uspešno realizacijo elektronske dražbe.
(2) IS na elektronske naslove ponudnikov/dražiteljev, ki so vabljeni k draženju, pošlje povabilo z glavnimi podatki o povpraševanju, na katero je ponudnik vabljen, ter žetonom, če ne gre za uvoz elektronske dražbe in sistema okvirni.si. Šteje se, da je bilo povabilo poslano in dostavljeno vabljenemu ponudniku, če elektronsko sporočilo uspešno zapusti IS. Naročnik pri oddaji povabila dokazuje zgolj, da je sporočilo zapustilo njegov informacijski sistem ter točnost elektronskega naslova in ne odgovarja za to, da bo ponudnik dejansko prejel elektronsko sporočilo.
(3) Naročnik lahko spreminja parametre posamezne elektronske dražbe do posredovanja povabila na način, kakor je to predvideno v IS. Od začetka elektronske dražbe, v času trajanja elektronske dražbe do zaključka elektronske dražbe ima naročnik na voljo zgolj podatek o trenutno najugodnejši ponudbi, brez kakršnihkoli podatkov o ponudniku, ki je oddal trenutno ponudbo.
(4) Neposredno po zaključku elektronske dražbe je naročniku in vsem ponudnikom/dražiteljem v IS na voljo elektronski zapis/dnevnik draženja s podatki o ponudnikih/dražiteljih ter času oddaje posamezne ponudbe, uspešnosti oddaje posamezen ponudbe ter posamezno oddano ponudbeno ceno. Navedeni zapis je avtomatsko generiran s strani IS in v nobenem primeru ne šteje za sprejem ponudbe s strani naročnika, oziroma njegovo izbiro.
(5) Naročnik mora sprejeti odločitev o izbiri, ki jo praviloma izdela v IS (izdati obvestilo o izbiri ali zavrniti vse ponudbe skladno z veljavno zakonodajo). IS po sprejemu odločitve na njihov elektronski naslov posreduje izbiro vsem ponudnikom, ki so oddali vsaj eno ponudbo v postopku draženja, odločitev naročnika pa se objavi tudi v IS pri tem povpraševanju. Odločitev je namesto v elektronski obliki lahko posredovana tudi v pisni obliki.
(6) Naročnik lahko kadarkoli v času trajanja elektronske dražbe to prekliče, po zaključku elektronske dražbe pa ni zavezan izbrati najugodnejše ponudbe (možnost zavrnitve vseh ponudb skladno z veljavno zakonodajo), razen če je drugače navedel v objavi/pravilih posamezne elektronske dražbe. Vendar pa je naročnik, ki je izvajal povpraševanje, ne da bi imel namen izbrati najugodnejšega ponudnika, dolžan povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo izkazane stroške, ki so jih imeli z draženjem.
(7) Zgoraj napisane določbe za naročnika smiselno veljajo tudi za nizozemske elektronske dražbe.

E. UPORABA IS S STRANI PONUDNIKA
7. člen
(1) Za čas IS se upošteva lokalni čas, ki je nastavljen v IS in na vpogled uporabnikom v vsakem trenutku (izpisan je na vsakem relevantnem ekranskem zaslonu IS).
(2) Vsak ponudnik/dražitelj ima dostop do elektronskih dražb, h katerim je povabljen. Povpraševanje je za vse vabljene ponudnike/dražitelje odprto hkrati.
(3) Ponudnik/dražitelj lahko do zaključka elektronske dražbe odda svojo ponudbo, pri čemer v vsakem trenutku vidi trenutno najugodnejšo ponudbo, vendar brez navedbe, kateri ponudnik/dražitelj jo je podal. Posamezne oddane uspešne ponudbe ni mogoče preklicati. Če se elektronska dražba ne prekliče ali naročnik ne zavrne vseh ponudb, se posel odda ponudniku z najugodnejšo ponudbo (najnižjo oziroma najvišjo, glede na to ali gre za obratno ali klasično elektronsko dražbo).
(4) Smiselno enako velja za nizozemske elektronske dražbe, le da te potekajo skladno s 6. in 7. odstavkom 4. člena teh splošnih pogojev.

F. VIŠJA SILA
8. člen
(1) Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje strank in ki jih stranke ali skrbnik IS niso mogli predvideti ter kakorkoli vplivajo na izvedbo posamezne elektronske dražbe.
(2) Naročnik ali skrbnik IS v primeru višje sile, takoj ko je to mogoče, na elektronski način ali drugače obvesti vse stranke. V primeru kakršnegakoli vpliva višje sile na elektronsko dražbo se slednje razveljavi. Naročnik po prenehanju višje sile odloči ali bo povpraševanje ponovil.
(3) Nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev katerekoli izmed svojih obveznosti iz razlogov, ki so izven njenega nadzora.

G. NEDELOVANJE IS ALI POSAMEZNIH FUNKCIJ IS
9. člen
(1) Skrbnik IS skrbi za to, da bo IS deloval nemoteno. Ker gre za kompleksen IS ni mogoče v celoti izključiti možnosti napak v delovanju IS, tako v strojni kot tudi v programski opremi ali v komunikacijah. V primeru izpada IS bo skrbnik IS poskrbel za čim krajši izpad IS in se po svojih najboljših močeh potrudil v najkrajšem času vzpostaviti delujoče stanje IS.
(2) V primeru, da pride do motenja ali izpada IS v času od začetka elektronske dražbe naročnik primeroma presodi ali je narava izpada IS takšna, da je potrebno ponoviti elektronsko dražbo (npr. dražba se prekliče in ponovi, če je od začetka elektronske dražbe do nastanka motnje ali izpada uspešno ponudbo oddal vsaj en ponudnik/dražitelj).
(3) Skrbnik IS odgovarja za naklepno ravnanje ali hudo malomarnost, ki bi imela za posledico nedelovanje IS, skladno z veljavno zakonodajo. V drugih primerih skrbnik IS odgovarja naročniku največ do višine finančnega nadomestila za uporabo IS.
(4) Skrbnik IS ne prevzema odgovornosti za posredno škodo (vključno s poslovno škodo, izgubo dobička, prekinitvijo poslovanja, izgubo podatkov) nastalo z ali iz uporabe IS.
(5) Skrbnik IS vzdržuje IS. Zaradi odprave napak in vzdrževanja IS je ta lahko podvržen občasnim načrtovanim prekinitvam delovanja, ki bodo izvedeni v času, ko se povpraševanja ne bodo izvajala (praviloma ob nedelovnikih ter v nočnem času). Uporabniki bodo o načrtovanih prekinitvah delovanja praviloma obveščeni v IS (med aktualnimi novicami) vsaj dva dni pred prekinitvijo.
(6) Skrbnik IS ali naročnik lahko za posamezno povpraševanje izključita nekatere funkcionalnosti IS. Ponudniki bodo v takem primeru v posameznem povpraševanju seznanjeni s funkcionalnostmi, ki jim bodo za posamezno povpraševanje na voljo.

H. KONČNE DOLOČBE
10. člen
(1) Ti splošni pogoji začnejo veljati z dnem objave na spletnih straneh IS. Vsakokratna sprememba splošnih pogojev začne veljati 10 dni po njihovi objavi, uporabniki pa jo potrdijo ob prvi naslednji prijavi v IS.
(2) Elektronske dražbe, ki so se že začele ali katerih najava je bila objavljena pred dnem objave spremembe splošnih pogojev, se izvedejo po starih splošnih pogojih uporabe IS.
(3) Podatki o posamezni elektronski dražbi se praviloma hranijo najmanj 3 leta od vnosa, naročnik pa jih lahko arhivira. Ne glede na to je naročnik dolžan v najkrajšem času po zaključku posameznega povpraševanja, najkasneje pa v 30. dneh od zaključka, na lasten medij shraniti zapis (dnevnik) elektronske dražbe z vsemi relevantnimi podatki o elektronski dražbi, vključno z oddanimi ponudbami in naročnikovo odločitvijo. Podatki o posameznem povpraševanju so sestavni del dokumentacije o oddanem javnem naročilu v primeru dražbe v javnem naročilu, oziroma del postopka v primeru klasične dražbe. Skrbnik IS v nobenem primeru ne odgovarja za morebitno izgubo podatkov v IS.
(4) Informacijski sistem e-drazbe.si je last avtorja oz. nosilca materialnih avtorskih pravic, družbe Praetor d.o.o., Ljubljana. Avtor sistema ne preverja vnesenih podatkov in ne odgovarja za vsebino povpraševanj in vsebino oddanih ponudb (razen če se s posebno pogodbo s posameznim naročnikom dogovori drugače) - IS je avtomatiziran, zato v nobenem primeru nima vpliva na ravnanja posameznih uporabnikov IS, niti ne odgovarja za podatke, ki jih glede posameznega povpraševanja vnese uporabnik (naročnik ali ponudnik).
(5) Če ni drugače določeno specialnejša določba velja pred bolj splošno določbo. Če je vsebina določil posamezne elektronske dražbe ali drugih (pisnih) navodil naročnika v nasprotju s temi splošnimi pogoji uporabe, pa naročnik kljub temu izvede povpraševanje v tem IS, vabljeni ponudniki/dražitelji pa na povpraševanje pristanejo in oddajo ponudbo v IS se šteje, da se uporabniki strinjajo s temi splošnimi pogoji uporabe.
(6) Uporabniki sistema bodo skušali vse morebitne spore in nejasnosti v zvezi z uporabo tega sistema rešiti sporazumno. V kolikor sporazum med strankami ne bi bil mogoč, o sporih iz naslova uporabe IS odloča stvarno pristojno sodišče v Ljubljani po slovenskem pravu.